MOBING

1. faza: konflikti se ne razčiščujejo sproti

Na začetku procesa se odnosi v delovni sredini komaj vidno spreminjajo. Niso več pristni in prijateljsko odkriti. Zaposleni se začnejo grupirati, začnejo se širiti govorice. Zaposleni postanejo razdražljivi, kažejo se prvi znaki agresivnosti.

2. faza: sovražno razpoloženje

Pikre pripombe in hudobno nagajanje nasproti določeni osebi, ki je »določena« za grešnega kozla. Odnosi postanejo neuravnoteženi. Sovraštvo je uperjeno proti določeni osebi ali skupini. Osnovi konflikt je pozabljen. Vzpostavi se odnos:storilec-žrtev. Pojavijo se opazke o karakterju žrtve, ki se nenehno ponavljajo, (na primer: če gospa XY nebi delala v naši sredini bi lahko delali veliko bolj uspešno, gospa XY nas s svojimi težavami nadleguje in zadržuje od produktivnega dela).

3. faza: iskanje opravičljivih razlogov in dokazovanje moči

Mobirane osebe se sodelavci izogibajo in ji več ne izkazujejo spoštovanja, saj se bojijo celo z njo družiti, da ne bi postali tudi sami žrtve. Zaradi tega mobirana oseba vse bolj izgublja zaupanje vase in začne delati napake, na kar povzročitelji mobinga samo čakajo. Napake, ki so nastale kot posledica nenehnega mobinga pa opravičujejo ukrepe proti mobirani osebi, saj se zaradi tega, ker se skupina zaposlenih ukvarja z mobingom in ostali, ki ga zgolj opazujejo zmanjšuje delovna produktivnost. Situacija, v kateri se nahaja žrtev in socialna izolacija poslabša stanje žrtve, kar običajno vodi vse do težkih obolenj.

4. faza: zgrešene zdravniške in psihološke diagnoze

Po raziskovalnih dognanjih dr. Rescha (1994) večina zdravnikov in psihologov nima dovolj znanja iz delovne medicine oz. problemov, ki se pojavljajo v delovni sredini in povzročajo različna obolenja. Na vsak način pa ima večina zdravstvenih strokovnih delavcev premalo znanja o teh težavah. Zato pogosto tudi ne razumejo, da lahko nekdo zboli zaradi nevzdržnih odnosov na delovnem mestu. Največkrat se ne ukvarjajo s težavami mobiranih oseb, temveč jih odpravijo s pojasnilom, da gre za traume iz otroštva, pri ženskah pa celo velikokrat omenjajo težave menopavze. Žrtve torej ugotovijo, da tudi s te strani ne morejo pričakovati pomoči.

5. faza: izločitev iz delovne sredine

Na koncu mobing procesa je v vsakem primeru izločitev iz delovne sredine, bodisi zaradi dolgotrajnih bolniških staležev, invalidske upokojitve, upokojitve ali prekinitve delovnega razmerja. V ekstremnih primerih se zgodijo tudi fizični napadi na povzročitelje mobinga (umori) ali s samomorom.