Stafing pa je posebna oblika mobinga, kjer se združi skupina podrejenih, da bi se znebili nadrejenega.

Mobing je vedno bolj prisoten v našem vsakdanjem življenju, saj konzumni način življenja, globalizacija in vse večja konkurenčnost ustvarja pogoje zanj. Z osveščenostjo zaposlenih postaja v delovnem okolju vse bolj prepoznaven.

Primernega slovenskega izraza, ki bi opisal ta pojav nimamo in verjetno bo to še ena od tujih besed, ki se bo obdržala v našem besednjaku.

Nekateri avtorji so se opredelili za izraz šikaniranje, ker menijo, da je bolj slovenski. A je tudi to tujka, privzeta iz nemškega jezika in je francoskega izvora. Tudi izraz psihični teror ali psihično trpinčenje ne opisuje pojava, ki ga je prof. Leymann opredelil kot mobing v 45 točkah in ga zelo natančno definira, saj mora trajati najmanj 6 mesecev in se mora dogajati vsaj dvakrat tedensko. Zato je izraz težko namestiti s primernim slovenskim. V Evropi se je udomačil izraz mobbing oziroma mobing, medtem ko je v Ameriki bolj poznan izraz bullying. Beseda »trpinčenje« za katero se je navdušila skupina neznanih strokovnjakov pa nikakor ne zajema pojava, ki je definiran kot mobing.

Mobing je vedno trpinčenje, vsako trpinčenje pa ni vedno mobing.

Z mobingom se srečujemo povsod: že v vrtcu, šolah, na delovnem mestu in celo v družini.

Medtem ko se v svetu vedno bolj zavedajo posledic mobinga, se pri nas o njem pogovarjamo le bolj za zaprtimi vrati. Posebej prereč problem je mobing v šolah, kjer različne inštutucije ustanavljajo svetovalne službe za pomoč mladim, ki so v šolah žrtve mobinga. Žal pri nas o mobingu v šolah molčimo, čeprav se otroci v šolah srečujejo s psihičnim in fizičnim nasiljem!

Je mobing le modna beseda ali je pojav, ki ga poznamo že dolgo? Odkar obstaja človeštvo, obstoja mobing v takšni ali drugačni oblik.
Mobing je torej pojav, zaradi katerega je prizadetih vse več ljudi. Mobing je povezan z usodo posameznikov, pa vendar ni usoda posameznika, temveč se zrcali v vsakodnevnem življenjem.
Nacionalistične elite so izdelale cele študije, ki so raziskovale obnašanje ljudi v ekstremnem eksistenčnem strahu v bitki za obstoj,njihovo obnašanje v bitki za naklonjenost mučiteljev, da bi podaljšali svoje življenje.


A je lahko vsakdo res žrtev mobinga?

Mobing se lahko zgodi vsakemu, skoraj neopazno. Pa vendar vsakdo ni žrtev mobinga, ampak se v vsaki sredini pojavi kdo, ki mu ni mar za delovno produktivnost temveč ga zanima zgolj plačilo (tudi za nedelo) in ustvarja negativno vzdušje v delovni sredini. Če predpostavljeni ali sodelavci takega delavca opozorijo na njegove obveznosti bi se lahko predstavljal kot žrtev mobinga. Kljub temu se da kaj hitro ugotoviti ali gre za žrtev mobing ali zgolj za – recimo kar lenuha.
Zato je pomembno je, da management prepozna mobing, saj ne povzroča škode zgolj posameznim delavcem temveč predvsem podjetju. Žrtvam mobinga je potrebno pomagati, povzročitelje pa kaznovati.
Večina zaposlenih se prilagodi okolju, ker ne želijo težav, ne želijo postati žrtve mobinga. Nasprotno, celo sami izvajajo mobing, zato da bi bili del kolektiva, ne želijo biti izobčenci. Čeprav »izobčenec- žrtev mobinga« svoja dejanja argumentira, mu to prav nič ne pomaga. Predpostavljeni večinoma želijo ob sebi sodelavce, ki njihove zamisli in odločitve podpirajo in jim kažejo svoje občudovanje. Zato so velikokrat predpostavljeni tisti, ki povzročijo mobing ali ga celo masivno sami izvajajo.

Mobing je mogoč predvsem zato, ker ga omogoča tudi okolje - sodelavci namreč ne želijo posegati v dogajanja in ostajajo zgolj pasivni gledalci, največkrat zaradi pomanjkanja civilnega poguma in seveda strahu pred posledicami, da ne bi sami postali žrtve mobinga. Zatiskanje oči pred mobingom je izredno škodljiv pojav, saj povzroča delodajalcu veliko materialno škodo. Delavci niso motivirani za delo, s strahom in odporom prihajajo na delo, med njimi vlada nezaupanje, zato so njihovi delovni kontakti omejeni za pisanje dopisov, s katerimi se zavarujejo, kar pa povzroča veliko nepotrebno izgubo delovnega časa.
Pri mobingu gre torej za premišljeno, žaljivo in neprijazno ter ponavljajoče se ravnanje, posledica tega pa je zmanjšanje storilnosti, bolniška odsotnost, invalidnost in podobno, v končni konsekvenci pa celo samomor. To so posledice za delodajalca, težje pa so posledice pri žrtvah mobinga, ki se kažejo v obliki fizičnih, psihičnih in psihosomatskih obolenj. Nasilje na delovnem mestu je pogosto povezano z ravnanjem in odnosom vodilnih do podrejenih, z organizacijo procesov, sistemizacijo, s preveč tesnimi odnosi med zaposlenimi, lahko pa tudi drugačnostjo. Nova evropska zakonodaja določa, da mora delodajalec sodišče prepričati, da je v resnici storil vse, da bi svoje podrejene zavaroval pred nasiljem in onemogočil storilce.